Red za zasluge, ki se podeljuje za zasluge, dosežene za Republiko Slovenijo, so odbojkarji prejeli v Predsedniški palači v Ljubljani, odlikovanje pa je iz rok predsednika države, Boruta Pahorja, sprejel kapetan izbrane vrste Tine Urnaut.

Na podelitev je prišla celotna izbrana vrsta, z izjemo Klemna Čebulja, Alena Pajenka in Žige Šterna, ki so v tujini, zaradi razmer pa se podelitve niso mogli udeležiti selektor Alberto Giuliani in njegovi italijanski sodelavci v reprezentančnem štabu. Na podelitvi je bilo prisotno tudi vodstvo Odbojkarske zveze Slovenije.  

Na podelitev je prišla celotna izbrana vrsta, z izjemo Klemna Čebulja, Alena Pajenka in Žige Šterna, ki so v tujini, zaradi razmer pa se podelitve niso mogli udeležiti selektor Alberto Giuliani in njegovi italijanski sodelavci v reprezentančnem štabu.

Metod Ropret, predsednik Odbojkarske zveze Slovenije: »Vesel sem, da je predsednik odlikoval to izjemno skupino fantov, ki so dokazali, da si to odlikovanje zares zaslužijo. Ne samo lansko leto, tudi že vsa leta prej. Gre za fante, ki so tudi petnajst let svoje dopuste in počitnice namenjali reprezentanci in tri ali štiri mesec nosili opremo z reprezentančnim grbom, tekmovali, nastopali. Niso popuščali, ko je bilo hudo, ko so bili težki trenutki. Niso popustili, ko so nas šikanirali, ko so se nam dogajale krivice in ko rezultati niso bili taki, kot so si jih želeli. Vztrajali so, hodili po tej trdno in strmo začrtani poti in vsem nam priredili to izjemno veselje. Zelo sem ponosen, da sem na čelu te zveze in verjamem, da bodo fantje s prav takšnim ponosom nosili to državno odlikovanje.«

Alberto Giuliani, selektor reprezentance: »Čeprav je minilo že kar nekaj časa od našega uspeha, sem zelo vesel, da se je slovenski predsednik spomnil na vse prelepe tekme, ki smo jih odigrali doma, pred našimi navijači. Počaščen sem, da so ekipa in fantje prejeli to pomembno priznanje in upam, da bo to le eno od niza priznanj, ki si jih bodo fantje prislužili.«

Tine Urnaut, kapetan reprezentance: »Najlepša hvala gospodu predsedniku za to visoko priznanje, istočasno pa zahvala Odbojkarski zvezi Slovenije, na čelu z Metodom Ropretom, brez katerega te zgodbice in ciljev, ki smo jih sanjali, ne bi bilo. Zahvale gredo tudi našemu strokovnemu štabu, vsem, ki so nam omogočili, da smo lahko pred takšnimi fantastičnimi navijači in na taki ravni odigrali prvenstvo. Zahvalil bi se vsem soigralcem, ki smo dan za dnem trenirali, pa ne samo letos - že vseh deset ali dvanajst let pred tem, ko ni bilo nobenega rezultata, ko nam je vedno nekaj zmanjkalo, ko smo trpeli in se žalostni vračali v klube. Vsem se zahvaljujem za ves trud, ki smo ga skupaj vložili. Na koncu se je to nekako poplačalo. Zares velika, velika zahvala pa gre tudi vsem navijačem, ki so nam spremljali, celi Sloveniji, ki nas je spremljala v teku evropskega prvenstva. Bila je pravljica, kakršno si vsak športnik lahko le zaželi. Vem, da jo bomo do konca življenja nosili v srcu. Ko enkrat stojiš pred 13.000 navijači, ki pojejo Zdravljico brez spremljave, to je nekaj nepopisnega in mislim, da se je takrat večina tekem v Stožicah že odločila. Ponosen sem na vse, ki so danes tu, na vse, ki so nas spremljali in še enkrat velika zahvala vsem, ki so nam stali ob strani."

Jan Kozamernik, reprezentant: »Mislim, da smo septembra povezali celo državo in to je konec koncev tisto kar šteje. Zaradi tega sem pravzaprav najbolj vesel. Mislim, da ni veliko športnikov doživelo tega, kar smo doživeli mi. Zbrati tako množico ljudi, v bistvu celotno Slovenijo, na en kup, da ob istem času gleda eno tekmo. To je nekaj fenomenalnega.«

UTEMELJITEV:

Na podlagi sedme alineje prvega odstavka 107. člena Ustave Republike Slovenije ter 4. točke 7. člena in 10. člena Zakona o odlikovanjih je predsednik republike Borut Pahor izdal ukaz o podelitvi odlikovanja Republike Slovenije.

Za navdihujoče športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in krepitev nacionalnega ponosa prejme SLOVENSKA MOŠKA ČLANSKA ODBOJKARSKA REPREZENTANCA RED ZA ZASLUGE.

Naši odbojkarji, naši srebrni fantje, so lani na zadnji septembrski dan iz Pariza prinesli še eno medaljo z evropskih prvenstev. Vnovič so dokazali, da se uvrščajo v sam vrh evropske in tudi svetovne odbojke, športne panoge, ki velja za eno najmnožičnejših v svetu športa. V kvalifikacijskih tekmah so najprej doma premagali velikane: v Ljubljani so padli evropski prvaki Rusi in za njimi še svetovni prvaki Poljaki. V finalnem spopadu s Srbijo smo zato lahko pričakovali tudi zlato – vedeli smo, da so zmožni premagati vsakogar. Ko se to ni zgodilo in so se ovenčali s srebrom, pa smo bili skoraj enako ponosni, saj je bila to za evropske podprvake že druga medalja v štirih letih. S takim dosežkom se v družbi najboljših evropskih reprezentanc lahko pohvalita le dve, ena je Slovenija.

Srčna zgodba naše reprezentance se ni začela šele nedavno in uspehi zadnjih let niso zgolj naključje. Odbojka je nastala pred 125 leti, v Sloveniji pa se igra že skoraj sto let. V Maribor so jo prinesli češki Sokoli in po drugi svetovni vojni so jo poznali in igrali že po vseh večjih krajih v Sloveniji. Ko je bila leta 1952 ustanovljena Odbojkarska zveza Slovenije, so začeli nastajati odbojkarski klubi in odbojka se je razvila v privlačen tekmovalni šport.

Privlačnost in priljubljenost sta v zadnjem desetletju pripomogli k neverjetnim dosežkom. Ko se je reprezentanci leta 2015 pridružil selektor Andrea Giani, se je prvikrat povzpela na drugo mesto v Evropi; ko jo je prevzel Alberto Giuliani, je ta uspeh ponovila z nasmehom, ki je postal njen zaščitni znak. Zmagovita pot na stopničke za evropske zmagovalce in v srca slovenskih navijačev se je začela, še preden je reprezentanca odpotovala na pariški veliki finale. Reprezentanti so na noge dvignili vso Slovenijo, in to ne le z igro, marveč tudi z iskrivimi in tako iskrenimi nasmeški. S preprostostjo in prijaznostjo so dokazovali, da v vrhunskem športu še obstaja prijateljstvo. Državo so povezali v množico podpornikov, ki so več kot dva tedna dihali kot eden. Dvorano v Stožicah sta do vrha napolnila športna strast in ponos ob rezultatih: za majhno Slovenijo nenadoma noben zalogaj ni bil prevelik. Zdravljica, ki jo je zapelo trinajst tisoč glasov, nam še danes prikliče v spomin vznemirjenje, ki smo ga čutili takrat. Kapetan Tine Urnaut je v Pariz popeljal svoje soigralce in pet tisoč slovenskih navijačev.

Srebrni fantje, ki se vselej brez izjeme odzovejo pozivu v slovensko reprezentanco in ponosno nosijo dres z državnim grbom, so navdih za vsakogar, ne le za športnike. Na videz lahkotno nizajo vrhunske športne dosežke in dajejo vtis, da je šport igra in zabava in da so zmage triumf tovarištva in sodelovanja. Ljudje jim zato radi odpro svoja srca, država pa se jim za navdihujoče uspehe zadnjih let zahvaljuje z državnim odlikovanjem.