V svoji karieri ste igrali tako doma kot na tujem. Gotovo ima vsaka odločitev svoje prednosti in slabosti, jih lahko navedete?

Dejan: »Prednosti so, da ne glede na to, kje sem igral, sem igral v lepih državah, močnih ligah, na neki višji ravni. Vemo, da je v Sloveniji odbojka na določenem nivoju, v tujini pa se v klubih igra boljša odbojka. In s te strani sem zelo vesel in ponosen, da sem že toliko let v tujini in da igram na najvišji možni ravni. Po drugi strani pa mi tujina ne prija, ker zelo malo vidim družino, ne potuje veliko z mano, predvsem zadnja leta, ko so otroci v šoli. To je največji minus igranja v tujini.«

Če bi se vrnili domov, katere stvari, povezane z igranjem v tujini, bi pogrešali? Mogoče hrano ali drugačen način življenja?

Dejan: »Sezone so dolge, zato je vedno čas, da si ogledaš in obiščeš vse znamenitosti posameznih držav. A rekel bom, da gotovo drži rek: »Vsepovsod je lepo, doma je najlepše.« Prednosti igranja doma so bližina družine in biti »doma«. Če me vprašate, kje mi je bilo v moji karieri najlepše, bom vedno odgovoril enako. V Ljubljani, v ACH-ju (Vinčić je tam igral med letoma 2008 in 2012, op.) so bila moja najlepša leta v profesionalni karieri. Doma ne bi pogrešal ničesar iz tujine.«

V svoji karieri ste prepotovali veliko sveta. Obisk katere države bi priporočili in za kaj si je v njej zares treba vzeti čas?

Dejan: »Poljska ima veliko znamenitosti. Ko sem igral tam, smo obiskali Krakov in tamkajšnje koncentracijsko taborišče. V Turčiji si je vredno ogledati Carigrad in Ankaro. Gre za dve prekrasni mesti z veliko zgodovine. Tudi v Franciji je za videti ogromno stvari, na čelu z Eifflovim stolpom, v Rusiji je zanimivo doživeti mrzle zime. A če bi izpostavil eno državo, bi rekel Turčija, saj mi je bilo tam najlepše in tudi družina se je tam dobro počutila. Tudi na Poljskem je bilo lepo, težko se je odločiti, a turški način življenja, sproščenost, hrana, tamkajšnja gneča, vse to mi je prijalo.«

Ker imajo v Turčiji odlično hrano, kar je pretekli teden omenila že Eva Mori, tudi 34-letnik ni mogel mimo tega. »V Turčiji se lahko hitro zrediš. Med sezono ni pravi čas, da bi si dovolil prekrške pri prehrani, letos, ko se je zaradi korone prekinilo tekmovanje in smo bili toliko časa prosti, pa si se lahko malo sprostil in si privoščil stvari, za katere je bolje, da si jih ne bi. Sploh, če si že v takih letih, kot sem sam, moraš zaradi regeneracije in telesa na splošno še bolj paziti na prehrano.«

Po čem mislite, da so si vas zapomnili v tujini in po čem bi si sami želeli, da bi se vas spominjali?

Dejan: »V prvi vrsti bi rad, da si me ljudje zapomnijo po mojih odbojkarskih kvalitetah in prispevku h kakršnim koli rezultatom v določenih klubih, državah. Druga stvar pa je, da bi rad, da ostanemo v stikih. Skozi kariero namreč spoznaš veliko ljudi, prijateljev, ampak malo pa je takih, s katerimi ostaneš v stiku vse življenje. Ponosen sem, da sem uspel vsako sezono v tujini vzpostaviti dobre vezi in prijateljstva ter ohraniti stike do danes. To me veseli, saj vemo, da je življenje športnika naporno, ves čas potujemo in menjamo klube, zato je težko ohranjati stike, a mi je uspelo, da imam prijatelje povsod po svetu. Ne vem, po čem si me bodo zapomnili, ampak upam, da po nečem dobrem. Ali je to dobra igra ali dobrosrčnost pa ne vem. O sebi ni najprijetneje govoriti.«

Čeprav ste trenutno primorani igrati pred praznimi tribunami in ne morete občutiti pravega ozračja na klubskih tekmah, so vam trenutki, ko so bili navijači vaš sedmi igralec, zagotovo ostali v spominu. Poleg slovenskih, so vas še kje navijači zares pozitivno presenetili?

Dejan: »Spektakel (evropsko prvenstvo 2019, op.), ki se je odvijal v Ljubljani, je nekaj nepozabnega. Doživeli smo že taka in drugačna vzdušja, to pa je bil popolnoma drug nivo. Vedno je drugače igrati za reprezentanco kot pa za klub. Pripadnost svojemu narodu in državi se ne more primerjati z ničemer drugim. To je popolnoma drugačno navijanje in prisotna so drugačna čustva. Poljaki so zelo podobni, če niso še celo večji fanatiki od naših navijačev. Na Poljskem sem igral pred velikih številom gledalcev, v fenomenalnem vzdušju, ampak to se ne more primerjati s tem, kar smo mi imeli lani doma,« se je Vinčić še enkrat poklonil slovenskim navijačem.

Sicer pa se izkušeni podajalec v nemškem Friedrichshafnu počuti dobro: »V Nemčiji se počutim fenomenalno, v prvenstvu imamo zaenkrat en poraz in se držimo dobro, v četrtek (danes, op.) nas čaka zelo pomembna tekma polfinala pokalnega tekmovanja, tako da zaenkrat gre vse po planu,« pravi Vinčić, ki se je pretekli teden s soigralci dobro odrezal tudi na turnirju lige prvakov v Trentu, kjer so nanizali dve zmagi in poraz v zelo močni skupini.

Dotaknil pa se je tudi trenutne zdravstvene situacije, ki vlada v svetu in ljudi pozval k strpnosti. »Nemčija je zelo urejena država, zelo so striktni glede ukrepov in vsega, kar sodi zraven. Smo ena redkih ekip, ki ni imela še nobenega primera okužbe. Klub je na fenomenalni ravni in zaenkrat vse poteka tako, kot mora. Slovencem pa bi dejal, da naj ostanejo čim bolj strpni. Vemo, da so težki časi in strpnost je zelo pomembna v tem trenutku. Vem, da je situacija zelo težka in težko je komur koli soliti pamet in deliti nasvete. Nam, športnikom, je nepredstavljivo, kaj ljudje preživljajo v današnjih časih. Res je tragično, a ohraniti je treba strpnost in upanje na boljši jutri,« ostaja optimističen reprezentančni podajalec.