V svoji karieri ste igrali tako doma kot na tujem. Gotovo ima vsaka odločitev svoje prednosti in slabosti, jih lahko navedete?

Darja: »Prednosti v tujini so predvsem višji nivo odbojke, kar je glavni razlog, da se podamo na to pot. Tu pa je seveda tudi finančni vidik, obenem spoznaš veliko novih ljudi, dobiš veliko novih prijateljev, spoznaš nove kulture. Tujina ti tudi omogoča, da lahko gradiš na svoji osebnosti in greš čez mejo svoje cone udobja. Slabosti so pa, da seveda pogrešaš družino, še posebno v času, kakršen je sedaj. Poleg tega se v domovini počutiš bolj sproščeno, saj se mi zdi, da je pritisk manjši kot v tujini, kjer se od tujcev pričakuje veliko več.«

Če bi se vrnili domov, katere stvari, povezane z igranjem v tujini, bi pogrešali? Mogoče hrano ali drugačen način življenja?

Darja: »Z odbojkarskega vidika bi pogrešala visoko raven odbojke. Saj v Sloveniji ni slaba, a je v tujini vseeno višja. Kljub vsemu pa je dom dom in je igrati doma velika prednost.«

Je pa 23-letnici ena od držav, v katerih je že igrala, vseeno ostala v lepem spominu. »V Grčiji je bila hrana zelo dobra in tudi okolje je bilo najbolj sproščeno od vseh, kjer sem igrala. Grki so znani po tem, da so bolj ležerni.«

V svoji karieri ste prepotovali veliko sveta. Obisk katere države bi priporočili in za kaj si je v njej zares treba vzeti čas?

Darja: »Z reprezentanco smo bili v veliko državah, a nismo veliko videli. Če pa pogledam, kje sem igrala v klubski karieri, je bilo pa najbolj zanimivo v Grčiji. Tam je res veliko otokov in zgodovinskih spomenikov. Poleg tega ti Grčija ponuja tudi edinstveno kulinarično izkušnjo. Sicer pa sama nisem najbolj potovalni tip človeka.«

Po čem mislite, da so si vas zapomnili v tujini in po čem bi si sami želeli, da bi se vas spominjali?

Darja: »Mislim, da si me zapomnijo kot tiho igralko, na tekmah, ko je borbenost na vrhuncu, pa sem veliko glasnejša. Upam, da vidijo, da dajem od sebe sto odstotkov, se borim za zmage, trdo delam, sem poštena in pomagam vsakemu, ki potrebuje pomoč.«

Čeprav ste trenutno primorani igrati pred praznimi tribunami in ne morete občutiti pravega ozračja na klubskih tekmah, so vam trenutki, ko so bili navijači vaš sedmi igralec, zagotovo ostali v spominu. Poleg slovenskih, so vas še kje navijači zares pozitivno presenetili?

Darja: »Na Madžarskem, v Vasasu. To so bili res enkratni navijači, z nami so bili povsod, tudi ko smo igrali evropski pokal Challenge, so šli z nami v Slovenijo, Romunijo, kamor koli smo šli. Ne glede na to, ali smo igrale dobro ali slabo, so nas spodbujali. Tudi po tekmah so nas vedno razvajali, nam dali kaj sladkega ali kaj podobnega. Bili so zelo pozorni. Z njimi smo šle včasih tudi na kakšno pijačo ali večerjo. Res so bili fenomenalni.«

Kako pa se je Darja Eržen znašla v Nemčiji, kamor je prišla pred kratkim? »Ravno je minil en mesec, odkar sem prišla v Nemčijo in sem torej prešla iz tranzicijskega obdobja. Zdaj se mi je končno tudi v igri odprlo, tako fizično kot psihično sem v vedno boljšem stanjem. Upam, da bom na prihodnjih tekmah končno dobila tudi priložnost za igro in pokazala, kaj zmorem. So pa v Nemčiji zelo profesionalni, tudi v klubu, sledijo vsem ukrepom in se vidi ta njihov značaj. Sta pa tako država kot narava tukaj zelo lepi in mi je tukaj všeč.«

Pred odhodom v Nemčijo slovenska reprezentančna korektorica kar nekaj časa ni igrala profesionalne odbojke, zato priznava, da je bila v tistih trenutkih ključna podpora domačih. »Priznam, da sem, ko se v Italiji s pogodbo ni izšlo in je potem nastopila še korona kriza, izgubila motivacijo. Takrat mi je dobro delo, da sem bila doma, v domačem okolju, da sem lahko predelala določene stvari, videla, kaj so zame prioritete. Posledično mi je, ko sem dobila ponudbo iz Nemčije, motivacija spet narasla in ljubezen do odbojke je spet zažarela.«