"Zelo sem vesel, da bom lahko v naslednji sezoni znova igral v Perugii. Tu sem se imel super, prav tako moja družina. Mesto je lepo, klub je odličen in ima fantastično ekipo, ki bo bolj ali manj podobna kot v končani sezoni. Vemo, da bi lahko bili v zadnji sezoni boljši, zlasti v končnici sezone. Vesel sem, da imam skupaj s soigralci še eno priložnost, da lahko naredimo odlične stvari in poskušamo osvojiti več trofej," je po uradni potrditvi, na katero je namignil že ob prihodu na reprezentančne priprave, za klubsko spletno stran dejal Ropret.

S Perugio je osvojil italijanski Superpokal, lanskega decembra v Braziliji pa dodal naslov svetovnega klubskega prvaka. Nato pa je krivulja uspešnosti začela počasi padati. V italijanskem pokalu je njegova ekipa izpadla v četrtfinalu, v evropski ligi prvakov so jo v polfinalu izločili kasnejši prvaki s Poljske, največje razočaranje pa je doživela v državnem prvenstvu. Potem ko je klub iz osrčja Italije v prvem delu zmagal na prav vseh tekmah, je iz boja za najvišja mesta izpadel že na prvi stopnički končnice, četrtfinalu. V razigravanju je na koncu izgubil odločilno tekmo za peto mesto in ostal brez zagotovljenega mesta v evropskih tekmovanjih v novi sezoni.

Najboljši slovenski odbojkar v letu 2022 se trenutno z reprezentanco pripravlja na začetek nastopov v ligi narodov. Prvi preizkus izbrance selektorja Gheorgheja Cretuja čaka prihodnjo sredo, ko se bodo v japonski Nagoji pomerili s Srbijo.

Štiriintridesetletni podajalec je sicer standardni član slovenske izbrane vrste, za katero je igral pri vseh največjih uspehih. Trikrat se je reprezentanca z njim v domovino vrnila z evropskim srebrom (2015, 2019, 2021), z njim osvojila evropsko ligo (2015), leta 2009 pa tudi bron na sredozemskih igrah. Del nje je bil tudi na lanskoletnem svetovnem prvenstvu, ko je Slovenija z uvrstitvijo v polfinale dosegla do sedaj najboljši rezultat v zgodovini. Na prvenstvu stare celine leta 2021 je bil izbran za najboljšega podajalca.

Ropret prihaja z Brezovice, kjer se je v tamkajšnjem klubu spoznal z odbojko in njegove barve branil do leta 2006. Nato je eno sezono igral za Olimpijo, potem pa prestopil v svoj prvi profesionalni klub Calcit Volley. V Kamniku se je zadržal do leta 2010. Naslednje tri sezone je preživel pri ACH Volleyju, v katerega se je vrnil še v sezoni 2020/21. Vmes je bil član avstrijskega Innsbrucka, italijanskega prvoligaša Molfette, v Turčiji je branil barve Afyon Belediye Yüntaşa, na Češkem Karlovarskega, v Franciji pa Nantesa. V deželo galskih petelinov se je vrnil po drugi epizodi v dresu najuspešnejšega slovenskega kluba in okrepil Cambrai. Od začetka minule sezone je član Perugie.