V svoji karieri ste igrali tako doma kot na tujem. Gotovo ima vsaka odločitev svoje prednosti in slabosti, jih lahko navedete?

Tina: »Prednosti tujine so, da spoznaš nove ljudi, kulture, jezike, kraje, postaneš bolj samostojen, plača je boljša in imaš zato večjo možnost tako za mentalni napredek kot za izboljšanje svojih odbojkarskih zmožnosti. Slabosti so, da si stran od domačih, prijateljev, psa, zamudiš veliko družinskih praznikov, dogodkov, pritisk je večji.
Vse, kar so slabosti tujine, so prednosti igranja doma, si blizu doma, prijateljev, hišnih ljubljenčkov, pritisk je manjši. Zame osebno je največja prednost igranja doma, sploh v domačem klubu, da ga nosiš v srcu in nezavedno daš včasih od sebe celo več, kot si zmožen, in tudi vsaka zmaga ti veliko več pomeni. Slabosti pa so, da je slabša liga, predvsem mislim, da je slabost, ker si v neki coni udobja, kar ti preprečuje napredek. Mislim tudi, da te klubi kot domačega (slovenskega) igralca včasih ne cenijo dovolj in si celo manj vreden. Seveda so to moje mnenje in moje izkušnje.«

Če bi se vrnili domov, katere stvari, povezane z igranjem v tujini, bi pogrešali? Mogoče hrano ali drugačen način življenja?

Tina: »Hrana je tudi drugje dobra, ampak meni je še vedno najboljša domača slovenska hrana. Drugače pa mislim, da bi najbolj pogrešala to spoznavanje in raziskovanje vsega novega.«

V svoji karieri ste prepotovali veliko sveta. Obisk katere države bi priporočili in za kaj si je v njej zares treba vzeti čas?

Tina: »Islandije. Čeprav smo bili z reprezentanco tam le nekaj dni, mi je najbolj ostala v spominu in jo bom zagotovo spet obiskala. Sploh, ker je bila pred kratkim tam prijateljica in ko mi je pokazala slike, se mi je želja po ponovnem obisku le še povečala. Tam si je res treba vzeti največ časa za naravo. Za ogled raznih slapov, gejzirjev, travnikov … Islandija je res prelepa država.«

Po čem mislite, da so si vas zapomnili v tujini in po čem bi si sami želeli, da bi se vas spominjali?

Tina: »Hm, ne vem, po čem si me zapomnijo v tujini. Upam, da so si me zapomnili po mojem trdem delu. Najbolj pa si želim, da si me zapomnijo kot dobrega človeka, to bi mi pomenilo največ.«

Čeprav ste trenutno primorani igrati pred praznimi tribunami in ne morete občutiti pravega ozračja na klubskih tekmah, so vam trenutki, ko so bili navijači vaš sedmi igralec, zagotovo ostali v spominu. Poleg slovenskih, so vas še kje navijači zares pozitivno presenetili?

Tina: »Navijači so me pozitivno presenetili tako v Bacau (Romunija, op.) kot tukaj v BRSE-ju. Sploh tukaj na Madžarskem. Na začetku so se nekaj tekem še lahko udeležili in tudi če smo gostovali po tri ure ali več vožnje stran, jih je kar dosti prišlo na tekmo in neprestano, glasno ter samo spodbudno so navijali za nas. Odkar sem tukaj, od več kot 400 naših navijačev, ob zmagi ali porazu, nihče ni napisal ali rekel nič negativnega čez igralke, trenerja ali klub, kar me je najbolj pozitivno presenetilo, saj smo Slovenci zelo kritični in raje kot pohvalo ali spodbudo damo kritiko.«

Ker je danes zadnji dan leta 2020, smo srednjo blokerko povprašali, ali so se ji želje za letošnje leto uresničile in po čem si bo najbolj zapomnila to nenavadno leto. »Uresničilo se mi je, da so moji bližnji še vedno zdravi ter da sem sezono odigrala brez večjih poškodb. Sicer pa si bom leto 2020 najbolj zapomnila po tem, da sem bila zaradi virusa prisiljena biti doma in sem po devetih letih znova vsaj za pet mesecev občutila življenje brez odbojke. V tem času sem se spoznala, kdo sem izven nje. Prav tako sem imela po devetih letih znova možnost biti doma pri družini in psu, imela sem več časa, lahko sem bolj uživala v naravi, na vrtu, opravljala sem razna domača opravila ter imela čas za hobije, za katere ga drugače nimam. Za vse to sem zelo hvaležna.«

»Moje želje za naslednje leto pa so veliko zdravja mojim bližnjim, da bi se situacija s tem virusom izboljšala ter da bi še naprej rasla kot oseba. Seznama novoletnih zaobljub si že nekaj let ne delam več, ker sem vsakič obupala že po dveh tednih (smeh). Vse se mi zdi malo prisiljeno, zato dobim do zaobljub odpor in jih ne morem izpolniti,« pa se je proti letu 2021 zazrla 25-letnica, ki tudi vsem odbojkarskim navdušencem želi uspešno novo leto.