V svoji karieri ste igrali tako doma kot na tujem. Gotovo ima vsaka odločitev svoje prednosti in slabosti, jih lahko navedete?

Klemen: »V domovini že zelo dolgo nisem igral in tudi malo sem igral v Sloveniji. Doma sem igral v času srednje šole in še eno leto po končani srednji šoli, potem pa sem se hitro preselil v tujino – v Italijo. Že pri rosnih 19. letih sem prvič igral v tujini. Prednost igranja doma je gotovo, da lahko veliko več časa preživiš z družino, govoriš materni jezik. Najbližji ti lahko kadarkoli priskočijo na pomoč. Zdaj imam svojo družino, imam sina, ki je star štiri leta in pol, in bi bilo lažje, če bi igral doma, ampak se še ne želim vrniti domov, ker še nisem uresničil vseh svojih ciljev.«

Žena in sin 29-letnega odbojkarja spremljata na vsakem koraku, za kar je Čebulj zelo hvaležen. »Zveza na daljavo ali kaj podobnega zame ne pride v poštev. Zato, dokler bo to mogoče, mi bo družina sledila, kamor me bo zanesla kariera. Vem in verjamem pa, da se jima ni lahko prilagajati na vse spremembe. Igralci, ko pridemo v klub, se hitro vklopimo, saj se s kakšnimi soigralci poznamo že od prej, za družino je pa to veliko težje, ker si mora ustvariti nov krog znancev in prijateljev. Letos res ni bilo lahko, ker je Poljska čisto drugačna kot Italija. Tukaj so vrtci na srečo odprti vse leto, zato je Louis hitro prišel v svoj italijanski ritem. Tu sicer obiskuje mednarodni vrtec in prav neverjetno je, kako dobro že govori poljsko,« je o sinu povedal sprejemalec Asseco Resovie.

Če bi se vrnili domov, katere stvari, povezane z igranjem v tujini, bi pogrešali? Mogoče hrano ali drugačen način življenja?

Klemen: »Priznati moram, da bi zdaj zelo težko kariero nadaljeval doma. Ampak enkrat, čez mnogo let (smeh), ko bo prišel čas za zaključek kariere, bi se vrnil domov. Si pa trenutno zelo težko predstavljam svoje življenje po športni upokojitvi in kaj bom počel potem ... Smo se pa z družino zelo navezali na Italijo, kjer smo si ustvarili drugi dom in se z veseljem vsako poletje vračamo tja. Odprta mentaliteta, posledično dobra volja in značaj ljudi nam zelo ugajajo. Všeč so nam tudi italijanska hrana in pijača ter vreme, posebno poletno toplo vreme ob morju.«

Ima slovenski odbojkar leta 2019 in 2020 torej rajši zimo ali poletje? »Jaz sem stoodstotno za poletje in samo poletje. Moja žena je do lani, ko smo prišli na Poljsko, imela zelo rada zimo. Je iz Portoroža in za Primorce poletje ni nič posebnega, ker živijo tik ob morju, zato ima zima zanje večji čar. Na Poljskem pa je hitro spremenila mnenje. (smeh) Letošnja zima je res dolga in hladno vreme še vedno vztraja. Mislim, da se zdaj tudi ona bolj veseli poletja.«

V svoji karieri ste prepotovali veliko sveta. Obisk katere države bi priporočili in za kaj si je v njej zares treba vzeti čas?

Klemen: »Mene je najbolj navdušila Japonska, tja bi se vedno vrnil. Tam smo bili z reprezentanco samo enkrat, a mi je od vseh držav najbolj ostala v spominu, dve leti nazaj, ko sem igral na Kitajskem pa sem bil znova tam. Vsem bi priporočil, da jo enkrat obiščejo.«

Sicer pa Klemen Čebulj v prostem času potuje le, če ima veliko časa. »Če imam dva tedna prostega časa, potem raje ne potujem. Če pa je tako, kot naj bi bilo letos poleti, ko bom najverjetneje prost ves mesec, potem pa, ja. Če bodo okoliščine dopuščale, bi poleti zelo rad kam odpotoval, da malo zamenjamo okolje.«

Po čem mislite, da so si vas zapomnili v tujini in po čem bi si sami želeli, da bi se vas spominjali?

Klemen: »Mislim, da si me zapomnijo po energiji, ki jo dajem od sebe. Da sem vedno nasmejan ter skušam vsem pomagati, da dajo svoj maksimum. Želel pa bi si, da si me zapomnijo po čim več osvojenih prvenstvih.«

Čeprav ste trenutno primorani igrati pred praznimi tribunami in ne morete občutiti pravega ozračja na tekmah, so vam trenutki, ko so bili navijači vaš sedmi igralec, zagotovo ostali v spominu. Poleg slovenskih, so vas še kje navijači zares pozitivno presenetili?

Klemen: »Težko se je bilo navaditi na prazne dvorane. Moram pa priznati, da se sčasoma nekako navadiš in ne razmišljaš več o tem. Glede navijačev pa ne morem mimo slovenskih pred dvema letoma, ko so nam pričarali nepozabne trenutke, zaradi katerih se mi še danes naježi koža, ko govorim o tem. Nič ne more prekositi naših polnih Stožic, ki so nas spremljale skozi celotno prvenstvo.«

Čebulj je večino svoje kariere preživel v Italiji, lani pa se je preselil na Poljsko k Asseco Resovii, ki jo vodi slovenski selektor Alberto Giuliani. Ekipa je redni del končala na četrtem mestu in zdaj čaka na končnico, v kateri se želi osredotočiti na vsako posamezno tekmo. »Naša ekipa je sestavljena precej na novo, tako da smo glede ciljev zelo realni. Gotovo si vsak želi naslova, a mislim, da je najpomembneje, da gremo postopoma, da najprej dobro odigramo četrtfinale in pridemo v polfinale, potem pa naprej. Nimamo omejitev, nismo favoriti, zato smo lahko sproščeni in igramo svojo igro.«

Slovenski reprezentant si je za svoje odlične predstave v letošnji sezoni že prislužil nekaj nazivov najkoristnejšega igralca tekme. In kaj ti nazivi pomenijo 29-letniku? »Zame je najpomembneje, da zmaga ekipa. Verjamem, da moji soigralci vselej dajo vse od sebe. Nisem še bil v ekipi, v kateri se nekomu ne bi dalo delati na vso moč. Seveda ima vsak kdaj slab dan, ampak vsi se trudimo po svojih najboljših močeh. To, da sem izbran za igralca tekme, je potem samo še dodaten plus, ki pripomore k dobri volji. Drugače pa to na Poljskem pomeni, da moraš plačati pice. Imamo namreč pravilo, da tisti, ki je izbran za igralca tekme, plača pice. MVP je torej samo strošek, (smeh)« je še povedal Čebulj, ki se na Poljskem zaenkrat odlično počuti.