Tine Urnaut se je rodil leta 1988 v Slovenj Gradcu in odraščal v družini, ki je bila že od nekdaj tesno povezana z odbojko, saj so se z njo ukvarjali oče, mama in oba brata. Kljub temu se je v otroštvu preizkusil v različnih športih, že v osnovni šoli pa se je tudi on vse bolj navduševal nad odbojko ter na prve treninge odhajal v OK Fužinar Ravne.

Urnaut je že kmalu začel kazati svoj razkošen talent. Preden pa se je v celoti posvetil dvoranski odbojki, se je preizkusil tudi v odbojki na mivki in leta 2005 v Franciji, skupaj z Nejcem Zemljakom, osvojil naslov svetovnega prvaka v kategoriji do 19 let. Leta 2006 je podpisal pogodbo z ACH Volleyjem in v Ljubljani ostal dve sezoni ter osvojil dva naslova državnih prvakov, dve pokalni lovoriki, dva naslova srednjeevropskih prvakov, ACH Volley pa je v sezoni 2006/07 slavil tudi v evropskem pokalu Top Teams, ko je bil Urnaut izbran za najboljšega napadalca zaključnega turnirja najboljše četverice.

Kariero je Korošec nadaljeval v Grčiji, pri Olimpiakosu in se veselil naslova prvakov, nato pa se je preselil v Italijo in s Piacenzo osvojil superpokal. Sledila je sezona na poljskem, v vrstah Zakse, od koder se je zopet vrnil v Italijo, najprej v San Giustino, zatem v Callipo Sport Vibo Valentia. V sezoni 2013/14 je igral za turški Arkas, nato pa še enkrat zaigral v Serie A, v dresu Top Volley Latine in tri sezone, med letoma 2015 in 2017 še v dresu Trentina. Sledila je še sezona v moštvu Leo Shoes Modena, s katerim je osvojil italijanski superpokal. Kariero je želel nadaljevati na Kitajskem, pri Shanghai Golden Age, a je bilo prvenstvo odpovedano, zato se je vrnil v Evropo in okrepil italijanski Allianz Milano, nato pa odšel v ruski Zenit iz Sankt Peterburga. Urnaut se v sezoni 2022/23 znova podaja v Azijo, tokrat na Japonsko, kjer bo igral v dresu

V reprezentanco je bil Urnaut prvič vpoklican pri šestnajstih letih, leta 2011 pa z izbrano vrsto osvojil prvo medaljo, bron v evropski ligi. Štiri leta kasneje je Slovenija slavila v tem tekmovanju in si zagotovila uvrstitev v tretjo kakovostno skupino svetovne lige. Leta 2015 je Urnaut z izbrano vrsto postal evropski podprvak, ekipa je bila za dosežek nagrajena z najvišjim priznanjem na področju športa v Sloveniji, z Bloudkovo nagrado, sam pa je bil izbran v idealno postavo prvenstva ter kasneje istega leta tudi za najbolj perspektivnega evropskega odbojkarja. Leta 2016 je reprezentanca slavila v svetovni ligi, leta 2017 pa je zmagala še v drugi kakovostni skupine FIVB World Tour-a ter leta 2018 prvič nastopila na svetovnem prvenstvu in osvojila 12. mesto. Leta 2019 je sledila zmaga v pokalu FIVB Challenger, ki je prinesla preboj v elitno Ligo narodov, jeseni pa je Slovenija na domačem evropskem prvenstvu osvojila še drugo srebro. Predsednik republike Borut Pahor je odbojkarjem za dosežek podelil državno odlikovanje Red za zasluge. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju. Slovenski odbojkarji so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspeh slovenske odbojke doslej. 

Zadnja leta Urnaut skrbi tudi za razvoj slovenske odbojke, kot prvi reprezentant je organiziral svoj odbojkarskih kamp pod nazivom TU17.

Tonček Štern se je rodil leta 1995 v Mariboru. Svojo kariero je začel pri domačem Svitu iz Slovenske Bistrice, pred sezono 2013/14 pa se je slovenski reprezentančni korektor, ki je od nekdaj sanjal, da bo profesionalni odbojkar, preselil v OK Kamnik. V ekipi Calcit Volleyja je takrat igral tudi njegov starejši brat Žiga, leta 2016 pa sta skupaj osvojila pokalno lovoriko. V naslednji sezoni je Štern podpisal profesionalno pogodbo s Calzedonio iz Verone in se prvič preizkusil v tujini, hkrati pa tudi v najmočnejšem prvenstvu na svetu. Po dveh sezonah v Veroni je oblekel dres Top Volley Latine in znova združil moči s svojim bratom. Del sezone 2018/19 pa je odigral tudi v Katarju, za tamkajšnji Al Arabi S.C. Pred sezono 2019/20 je postal član poljskega prvoligaša BKS Visla Bydgoszcz, a je že po polovici sezone odšel v turški Halkbank iz Ankare, zadnji sezoni pa je spet odigral v italijanski Serie A, tokrat za Kioene Padovo in Piacenzo. Pred sezono 2022/23 se je Štern preselil v Grčijo in postal član tamkašnjega Olympiakosa.

Tonček Štern je nase prvič opozoril leta 2014, ko je bil izbran za najboljšega korektorja evropskega prvenstva do 20 let, z mlado izbrano vrsto do 21 let pa je uspešno nastopil tudi na svetovnem prvenstvu do 21 let v Mehiki. Kmalu zatem je priložnost za dokazovanje dobil tudi v članski reprezentanci, s katero je leta 2019, na evropskem prvenstvu, ki so ga skupaj gostile Francija, Slovenija, Nizozemska in Belgija, osvojil tudi srebrno odličje. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je reprezentanco za uspeh odlikoval z redom za zasluge. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju. Slovenski odbojkarji so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspeh slovenske odbojke doslej.

Alen Pajenk se je rodil leta 1986 na Ptuju. Najprej ga je zanimala atletika, saj je bila njegova mama Sonja znana skakalka v višino, nato pa se je po poškodbi in preizkušanju različnih športov zaljubil v odbojko. Enako velja za njegovo sestro Saro Hutinski, ki je bila prav tako uspešna odbojkarica in članica slovenske ženske reprezentance. Alen in Sara, ki imata še eno strast - ljubezen do psov, sta si bila med igranjem v tujini vedno v oporo.

Pajenkov matični klub je OK Maribor, v katerem je igral med letoma 2003 in 2007 in osvojil en naslov slovenskega pokala. Pred sezono 2007-2008 je podpisal pogodbo z najuspešnejšim slovenskim klubom - ACH Volley Ljubljana, s katerim je osvojil tri naslove državnih prvakov, tri naslove pokalnih zmagovalcev ter dva naslova prvakov MEVZA. Potem se je Pajenk odločil, da se bo preizkusil še v tujini, kjer je prve tri sezone preživel v Italiji. V sezoni 2010-2011 je bil član Marmi Lanza Verone, medtem ko je naslednji dve sezoni igral za Cucine Lube Banca Marche Macerata in osvojil en naslov italijanskega prvaka in en superpokal. 2,03 metra visoki srednji bloker je v naslednjih sezonah igral za poljski Jastrzebski Wegiel (s katerim je osvojil tretje mesto v elitni ligi prvakov), turški Fenerbahče (osvojen naslov turškega pokala), italijansko Calzedonio Verona in poljski Cerrad Enea Czarni Radom. Pred sezono 2020-2021 je Pajenk postal član Stade Poitevin Poitiers in se prvič preizkusil v francoskem prvenstvu, nato pa odšel v Grčijo, k Olympiakosu, kjer ostaja tudi v sezoni 2022/23.

Pajenk je do zdaj za reprezentanco zbral 175 nastopov, kar ga uvršča na tretje mesto, takoj za Mitjo Gasparinijem in Tinetom Urnautom. Kot izkušen odbojkar (prvo povabilo v člansko reprezentanco je prejel leta 2008) je bil zraven pri vseh slovenskih odbojkarskih uspehih, začenši z bronasto medaljo na sredozemskih igrah 2009 v Pescari v Italiji. Vendar pa je bilo leto 2015 eno najbolj uspešnih let, ko je Slovenija osvojila evropsko ligo in srebrno medaljo na evropskem prvenstvu v Bolgariji in Italiji. Za ta dosežek je bila ekipa nagrajena z najvišjim slovenskim priznanjem za športne dosežke - Bloudkovo nagrado. Leta 2016 je Slovenija že v svojem prvem nastopu v svetovni ligi zmagala v tretji kakovostni skupini svetovne lige, naslednje leto pa so bili Slovenci nepremagljivi v drugi kakovostni skupini tega tekmovanja. Leta 2018 je slovenska reprezentanca debitirala na svetovnem prvenstvu FIVB in končala na 12. mestu. V letu 2019 pa je Slovenija gostila CEV EuroVolley in se iz pariškega finala vrnila s srebrno medaljo. Reprezentanca je bila nagrajena tudi z redom za zasluge Republike Slovenije. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju. Slovenski odbojkarji so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspeh slovenske odbojke doslej. 

Jan Kozamernik je bil rojen leta 1995 v Ljubljani. Prve odbojkarski korake je naredil v OK Črnuče, prvo profesionalno pogodbo pa je podpisal z najuspešnejšim slovenskim klubom, ACH Volleyjem Ljubljana, s katerim je med letoma 2014 in 2017 osvojil tri zaporedne naslove državnega prvaka, en naslov pokalnega prvaka, dvakrat pa je slavil v srednjeevropski ligi MEVZA. V tujino je odšel pred sezono 2017-2018, ko je okrepil vrste italijanskega prvoligaša Trentino Volley, naslednji dve sezoni pa je nosil dres Allianz Milana. Kozamernik je pred sezono 2021/22 sprejel nov izziv in podpisal dveletno pogodbo s poljsko Asecco Resovio.

Po uspešnih nastopih za mlade slovenske reprezentance se je hitro dokazal tudi v članski izbrani vrsti. Na evropskem prvenstvu 2015 je Sloveniji pomagal do srebrnega odličja, izjemen uspeh pa je odbojkarjem prinesel najvišje državno priznanje na področju športa, Bloudkovo nagrado. Leta 2016 in 2017 je bil Kozamernik član reprezentance, ki je zmagala v tretji in zatem še v drugi kakovostni skupini svetovne lige, leta 2018 pa je s Slovenijo prvič igral na svetovnem prvenstvu in osvojil 12. mesto.

Na EuroVolleyju leta 2019, ki ga je Slovenija gostila skupaj s Francijo, Belgijo in Nizozemsko, je naša vrsta osvojila še drugo srebro, Kozamernik pa je bil izbran za najboljšega srednjega blokerja prvenstva. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je reprezentanco za uspeh odlikoval z redom za zasluge. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju. Slovenski odbojkarji so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspeh slovenske odbojke doslej. 

Kozamernik, ki lahko vedno računa na podporo svoje družine in dekleta Urške, je tudi uspešno zaključil študij na Fakulteti za elektrotehniko. V letu 2020 je zasnoval tudi lastno blagovno znamko JK4, v letu 2021 pa organiziral prvi odbojkarski kamp za otroke.

Alen Šket se je rodil leta 1988 v Celju. Odraščal je blizu Slovenske Bistrice, mesteca, od koder prihajajo nič manj kot štirje slovenski reprezentanti, poleg Šketa, brata Žiga in Tonček Štern ter Matic Videčnik. Alen Šket je začel odbojko trenirati v Odbojkarskem klubu Svit Slovenska Bistrica, kjer je igral od leta 2003 do 2006. Nato se je preselil v Maribor, kjer je ostal dve sezoni. Od leta 2008 do 2013 je igral za najuspešnejši slovenski klub ACH Volley in mu pomagal osvojiti pet naslovov državnih prvakov, pet naslovov pokalnih zmagovalcev in tri prvenstva MEVZA. Leta 2013 se je odločil spoprijeti z izzivi v tujini, v treh sezonah je igral za tri različne italijanske klube - Casa Modena, Exprivia Neldiritto Molfetta in Ninfa Latina. Sezoni 2016-2017 in 2017-2018 je preživel v Fenerbahčeju, kjer je osvojil en naslov pokalnih zmagovalcev in en naslov v superpokalu. V naslednji sezoni je oblekel dres drugega turškega kluba, Halkbank Ankara, kjer je prav tako postal superpokalni zmagovalec. Kariero je želel nadaljevati v poljski ligi pri Cerradu Enei Czarni Radomu, vendar je moral na operacijo kolena. Prvo polovico sezone 2020-2021 je preživel v Turčiji pri Afyonu, nato pa se je po osmih letih igranja v tujini vrnil v Slovenijo in se pridružil OK Merkur Maribor, s katerim se je veselil naslova državnih prvakov. Zatem je prestopil k ACH Volleyju Ljubljana in z njim v sezoni 2021-22 osvojil trojno krono.

Šket, ki lahko igra kot korektor ali sprejemalec, ima z reprezentanco kar nekaj uspehov. Leta 2015 je Slovenija zmagala v evropski ligi CEV in osvojila še srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. Za ta dosežek je bila ekipa nagrajena z najvišjim slovenskim priznanjem za športne dosežke - Bloudkovo nagrado. Leta 2016 je Slovenija že v svojem prvem nastopu v svetovni ligi zmagala v tretji kakovostni skupini svetovne lige, naslednje leto pa so bili Slovenci nepremagljivi v drugi kakovostni skupini tega tekmovanja. Leta 2018 je slovenska reprezentanca debitirala na svetovnem prvenstvu FIVB in končala na 12. mestu. V letu 2019 pa je Slovenija gostila CEV EuroVolley in se iz pariškega finala vrnila s srebrno medaljo. Reprezentanca je bila nagrajena tudi z redom za zasluge Republike Slovenije. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju.

V prostem času in ob lepem vremenu boste verjetno našli Šketa med vožnjo z motorjem. Sicer pa se bo Šket, ki je sanjal, da bo postal pilot, poskušal nekaj naučiti ob gledanju znanstvenih televizijskih programov. Če ga vprašate, kaj mu je pri odbojki najbolj všeč, bo takoj odgovoril: "Ekipni duh!"

Mitja Gasparini se je rodil leta 1984 v Kopru in se kmalu zaljubil v odbojko, enako kot njegov starejši brat Dejan, ki pa ni nikoli zaigral na profesionalnem nivoju. Mitja je kariero začel v odbojkarskem klubu Izola, kjer je igral v slovenski drugi ligi. Njegov talent so kmalu prepoznali trenerji iz OK Olimpije, zato je pred sezono 2003-2004 prestopil v Ljubljano in prejel prvo povabilo v slovensko člansko reprezentanco. Leta 2005 je podpisal pogodbo z najuspešnejšim slovenskim klubom ACH Volley in tam ostal štiri sezone ter osvojil štiri naslove državnih  in tri naslove pokalnih prvakov. Nato se je odločil, da se preizkusi v tujini. Njegove prve mednarodne izkušnje so bile v Grčiji z Iraklisom iz Soluna, naslednjo sezono je igral za poljski Jastrzebski Wegiel, nato pa še za italijansko BluVolley Verono. V sezoni 2012-2013 je zastopal južnokorejski Cheonan Hyundai Capital Skywalkers, nato pa se je vrnil v Italijo k BluVolley Veroni in tam igral dve sezoni. Gasparini je sezono 2015-2016 preživel v Paris Volleyju in osvojil naslov državnega prvaka. sledila je vrnitev v Azijo, kjer je najprej tri sezone igral za južnokorejski klub Korean Air Jumbus, nato pa se preselil v japonski Wolfdogs Nagoya. Po enajstih zaporednih sezonah v tujini se je vrnil v Slovenijo in postal član Calcit Volleyja, s katerim je osvojil pokalno tekmovanje, nato pa se pred sezono 2022/23 spet podal na tuje, k iranskemu prvoligašuFooladu iz Sirjana.

Gasparini, ki je eden najbolj izkušenih slovenskih odbojkarjev, je za člansko reprezentanco začel igrati pri 19 letih, in je trenutni rekorder s190 uradnimi nastopi, tik pred Tinetom Urnautom s 185 in Alenom Pajenkom s 175 nastopi. Gasparinijevo najuspešnejše leto v državnem dresu je bilo leto 2015, ko je Slovenija zmagala v evropski ligi CEV in osvojila še srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. Za ta dosežek je bila ekipa nagrajena z najvišjim slovenskim priznanjem za športne dosežke - Bloudkovo nagrado. Leta 2016 je Slovenija že v svojem prvem nastopu v svetovni ligi zmagala v tretji kakovostni skupini svetovne lige, naslednje leto pa so bili Slovenci nepremagljivi v drugi kakovostni skupini tega tekmovanja. Leta 2018 je slovenska reprezentanca debitirala na svetovnem prvenstvu FIVB in končala na 12. mestu. V letu 2019 pa je Slovenija gostila CEV EuroVolley in se iz pariškega finala vrnila s srebrno medaljo. Reprezentanca je bila nagrajena tudi z redom za zasluge Republike Slovenije. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem, ko je bila Slovenija še tretjič druga, pa ni nastopil. Slovenski odbojkarji so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspej slovenske odbojke doslej, za izbrano vrsto pa je na mundialu spet nastopil tudi Gasparini. 

Alan Košenina je dolgoletni član Odbojkarskega kluba Maribor, za katerega je prvič igral v kategoriji mini odbojke, in sicer v sezoni 2006/07, nato pa bil član ekipe v vseh mlajših kategorijah, ki so na državnih prvenstvih osvojile številne medalje. V članski konkurenci se je prvič preizkusil v sezoni 2010/11, ko je še kot starejši deček igral v 3. Državni odbojkarski ligi. Tri sezone kasneje smo ga že spremljali v 2. DOL, v prvi članski ekipi Maribora pa je zaigral v sezoni 2014/15. Odtlej je njen nepogrešljiv član, največji uspeh pa so odbojkarji iz štajerske prestolnice zabeležili v sezoni 2020/21, ko so osvojili naslov državnih prvakov. Z izjemnimi predstavami na mestu prostega igralca je navdušil tudi Košenina, ki je pomembno vlogo v mariborski vrsti igral tudi v sezoni 2021/22, v kateri je OK Merkur Maribor nastopal v elitni Ligi prvakov.

Igre Košenine niso ostale neopažene, slovenski selektor Mark Lebedew je 25-letnega odbojkarja namreč poklical v reprezentanco, v dresu z državnim grbom pa je Košenina na uradni tekmi prvič igral 8. junija 2022 v Braziliji, kjer se je Slovenija v Ligi narodov pomerila z ZDA.

Dejan Vinčić se je rodil leta 1986 v Slovenj Gradcu. Odraščal je v Velenju, zato ne preseneča, da je bil njegov prvi profesionalni klub Šoštanj Topolšica, kjer je igral od leta 2004 do 2006. Naslednjo sezono je preživel pri Salonitu Anhovo, nato pa je njegov talent prepoznal najboljši slovenski klub - ACH Volley kjer je ostal od sezone 2008-2009 do konca sezone 2011-2012 in osvojil štiri naslove državnega prvaka in štiri naslove pokalnih zmagovalcev. Sezona Njegove prve izkušnjev tujini so bile pri poljskem PGE Skra Bełchatówu in turškem Spor Toto Spor Kulübüju. Naslednji dve sezoni je preživel v Franciji, kjer je igral za Narbonne Volley in Beauvais Oise UC, nato pa se vrnil v Turčijo v Halbank Ankara. Od leta 2017 do 2020 je svoj dom našel na Poljskem v Cerrad Enea Czarni Radomu, sezona 2020-2021 pa je bila prva od dveh, ki ju je za zdaj preživel v nemškem VfB Friedrichshafnu, kjer ostaja tudi v prihodnje. Vedno pa se rad vrača domov k družini v Novo Gorico.

Vinčić je kot standardni član vseh slovenskih reprezentanc eden najbolj izkušenih slovenskih odbojkarjev. Zato ni presenetljivo, da je bil zraven ob začetku vzpona reprezentance v letu 2015, ko je Slovenija zmagala v evropski ligi CEV in osvojila še srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. V Evropski ligi je Vinčić prejel dve posamični nagradi: za najboljšega podajalca in najkoristnejšega igralca turnirja, za uspeh na evropskem prvenstvu pa je bila ekipa nagrajena z najvišjim slovenskim priznanjem za športne dosežke - Bloudkovo nagrado. Leta 2016 je Slovenija že v svojem prvem nastopu v svetovni ligi zmagala v tretji kakovostni skupini svetovne lige, naslednje leto pa so bili Slovenci nepremagljivi v drugi kakovostni skupini tega tekmovanja. Leta 2018 je slovenska reprezentanca debitirala na svetovnem prvenstvu FIVB in končala na 12. mestu. V letu 2019 pa je Slovenija gostila CEV EuroVolley in se iz pariškega finala vrnila s srebrno medaljo. Reprezentanca je bila nagrajena tudi z redom za zasluge Republike Slovenije. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju. Slovenski odbojkarji so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspeh slovenske odbojke doslej. 

Vinčić si tudi želi prenesti svoje znanje mlajšim generacijam in s tem namenom od leta 2020 organizira svoj odbojkarski kamp.

Sašo Štalekar  se je rodil leta 1996 v Slovenj Gradcu in se najprej posvetil rokometu ter igral kot vratar. Po desetih letih se je odločil, da se preizkusi še v odbojki in se priključil treningom v OK Mislinja, za katerega je igral med letoma 2013 in 2015. Iz Mislinje se je preselil v OK Kamnik in s Calcit Volleyjem osvojil dve pokalni lovoriki. Pred sezono 2018/19 je podpisal profesionalno pogodbo z avstrijskim Hypo Tirolom AlpenVolleys Haching, ki je nastopal v nemškem prvenstvu ter se tako prvič preizkusil v tujini. Zaradi nepredvidljive sezone 2020/21, ki jo je zaznamoval covid-19, se je odločil, da bo znova igral za Calcit Volley, s katerim je nato še tretjič slavil v pokalnem tekmovanju. Po uspešni sezoni se je vrnil v tujino in se z grškim Panathinaikosom veselil naslova državnega prvaka, nato pa pred sezono 2022/23 podpisal dveletno pogodbo z nemškim prvoligašem BR Volleys iz Berlina.

Čeprav je Štalekar odbojko začel igrati precej pozno, šele pri sedemnajstih letih, se je hitro znašel tudi na seznamu članske reprezentance, za katero je debitiral leta 2016 v svetovni ligi, ki jo je Slovenija zaključila z zmago. Sledilo je še zlato odličje v drugi kakovostni skupini FIVB World League, naši odbojkarji pa so se nato leta 2018 prvič uvrstili tudi na svetovno prvenstvo in na njem osvojili 12. mesto. Sledilo je še izjemno leto 2019 z zmago v pokalu CEV Challenger in uvrstitvijo v elitno Ligo narodov ter domačim evropskim prvenstvom, na katerem je naša reprezentanca osvojila srebrno odličje. Štalekar je iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejel tudi državno odlikovanje Red za zasluge. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju. Slovenski odbojkarji so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspeh slovenske odbojke doslej. 

Z 214 centimetri je Štalekar najvišji član slovenske reprezentance.

Danijel Koncilja se je rodil leta 1990 v Novem mestu in odbojko začel igrati v domačem Žužemberku, od koder se je najprej podal v novomeški MOK Krka, nato v Salonit Anhovo, od koder se je po sezoni 2012/13 prvič podal v tujino, zaigral je za avstrijski Posojilnico Aich/Dob. Pred sezono 2015/16 je podpisal enoletno pogodbo z italijanskim prvoligašem Padovo, zatem pa je sprejel ponudbo francoske Nice. V nadaljevanju kariere je ostal v Franciji in od sezone 2018/19 branil barve enega najboljših francoskih klubov, AC Cannesa, v katerem je pustil velik pečat. Po sezoni 2021/22 se je odločil, da se vrne v Slovenijo, kjer bo igral za slovenskega prvaka ACH Volley Ljubljana.

Koncilja je del najuspešnejše generacije slovenskih odbojkarjev, ki ji je uspel preboj med najboljše evropske reprezentance. Leta 2015 je Slovenija zmagala v evropski ligi in osvojila še srebrno medaljo na evropskemh prvenstvu v Bolgariji. Za prvo slovensko odbojkarsko odličje v članski konkurenci je bila izbrana vrsta nagrajena z najvišjim slovenskim priznanjem za športne dosežke - Bloudkovo nagrado. Leta 2016 je naša reprezentanca že v svojem prvem nastopu v svetovni ligi slavila v tretji kakovostni skupini svetovne lige, naslednje leto pa so bili Slovenci nepremagljivi še v drugi kakovostni skupini tega tekmovanja. Takrat je Koncilja zadnjič igral za reprezentanco, v katero se je po nekajletnem premoru spet vrnil pred sezono 2022 in se odzval vabilu selektorja Marka Lebedewa. Dolenjec je tako dres z državnim grbom znova oblekel 8. junija v Braziliji, kjer je Slovenija v Ligi narodov igrala obračun z ZDA. Slovenski odbojkarji, tudi s Konciljo v zasedbi, so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspeh slovenske odbojke doslej. 

Jan Klobučar se je rodil leta 1992 v Celju. Odbojko je začel igrati pri dvanajstih letih, njegov prvi klub je bil OK Šoštanj Topolšica, za katerega je igral vse do konca sezone 2009/10, ko se je preselil v OK Fram, pred sezono 2011/12 pa je podpisal pogodbo z najuspešnejšim slovenskim klubom, ACH Volleyjem. V Ljubljani je ostal štiri sezone, se veselil štirih naslovov državnega prvaka, treh pokalnih lovorik in dveh naslovov srednjeevropskega prvaka. V sezoni 2015/16 je podpisal profesionalno pogodbo z nemškim prvoligašem United Volleys Rhein-Main ter v tujini ostal še štiri sezone. Sprva se je pred sezono 2017/18 preselil v poljsko prvenstvo in igral za MKS Będzin, sledila je sezona v najmočnejšem prvenstvu na svetu, v italijanski Serie A, v kateri je branil barve Gas Sales Piacenze. V nadaljevanju kariere se je Klobučar preizkusil še v francoskem Narbonne Volley, pred sezono 2020/21 pa se je vrnil domov in se pridružil Calcit Volleyju, s katerim je osvojil pokalno lovoriko in s klubom podaljšal pogodbo za še eno sezono.

Klobučar je standardni član slovenske reprezentance, s katero se je veselil vseh dosedanjih uspehov. Najprej zmage v evropski ligi leta 2015, zatem pa istega leta še srebrnega odličja na evropskem prvenstvu, za katerega je izbrana vrsta prejela najvišje državno priznanje za športne dosežke, Bloudkovo nagrado. Slovenija je leta 2016 slavila v tretji kakovostni skupini svetovne lige, leto kasneje so bili naši odbojkarji najboljši še v drugem kakovostnem razredu. Klobučar je leta 2018 z izbrano vrsto igral na prvem svetovnem prvenstvu, na njem je reprezentanca osvojila 12. mesto. Sledilo je še izjemno leto 2019, ki so ga naši odbojkarji zaznamovali z zmago v FIVB Challengerju ter si tako še drugič priigrali vstopnico za elitno Ligo narodov. Leta 2019 je Klobučar s Slovenijo osvojil še drugo srebrno odličje na evropskih prvenstvih, ki mu je skupaj s soigralci prineslo tudi državno odlikovanje Red za zasluge. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju. Slovenski odbojkarji so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspeh slovenske odbojke doslej. 

V prostem času Klobučar rad potuje, najraje kar z nahrbtnikom na ramenih. Je tudi študent Fakultete za strojništvo.

Jani Kovačič se je rodil leta 1992 v Šempetru pri Gorici in se kot njegov starejši brat Andrej odločil za odbojko. Prve odbojkarske korake je naredil v OK Salonit Anhovo, za katerega je igral deset let, od leta 2003 do 2013, in osvojil en naslov pokalnih prvakov. Kanal ob Soči, slikovito mesto ob smaragdni reki Soči, je tradicionalno slovensko odbojkarsko središče in dom kar nekaj reprezentantov. Kovačič je kariero nadaljeval v tujini, ko je najprej igral za avstrijsko SK Zadrugo AICH/DOB, sezono 2015/2016 pa je preživel v francoskem prvoligašu AC Cannes. Od tam se je vrnil domov in se pridružil ACH Volley Ljubljana, najuspešnejšemu slovenskemu klubu. Osvojil je tri naslove državnih prvakov, dva naslova pokalnih zmagovalcev ter dva naslova srednjeevropskih prvakov. Eden najboljših evropskih prostih igralcev je zadnji dve sezoni igral v Italiji, kjer je igral za Consar Ravenno in imel v italijanskem prvenstvu najvišji odstotek na sprejemu med liberi v rednem delu sezone 2020-2021. V sezoni 2021-22 je z ACH Volleyjem Ljubljana osvojil trojno krono, v ljubljanski vrsti odlični odbojkar ostaja tudi v prihodnje.

Leta 2015 je bil član reprezentance, ki je zmagala v evropski ligi CEV in osvojila srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. Za ta dosežek je bila ekipa nagrajena z najvišjim slovenskim priznanjem za športne dosežke - z Bloudkovo nagrado. Leta 2016 je Slovenija že na svojem prvem nastopu v svetovni ligi slavila v tretji kakovostni skupini svetovne lige, naslednje leto pa so bili Slovenci nepremagljivi v drugi kakovostni skupini tega tekmovanja. Leta 2018 je slovenska reprezentanca debitirala na svetovnem prvenstvu FIVB in se uvrstila na 12. mesto. Kovačič je svoj talent pokazal tudi na evropskem prvenstvu 2019, na katerem je Slovenija znova zasedla drugo mesto, Kovačič pa je bil izbran za najboljšega prostega igralca prvenstva. Za izjemen športni rezultat je bila naša izbrana vrsta odlikovana z državnim odlikovanjem Red za zasluge. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju. Slovenski odbojkarji so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspeh slovenske odbojke doslej. 

Kovačič pravi, da je včasih težko igrati kot prosti igralec, vendar vedno najde motivacijo, da je boljši, da napreduje in da vadi na najvišji možni ravni.

Žiga Štern je bil rojen leta 1994 v Mariboru. Svojo kariero je začel pri OK Svitu iz Slovenske Bistrice, nato pa se je pred sezono 2010/11 odločil, da matični klub zamenja za KekoVaricom Žužemberk, od koder je v nadaljevanju svoje odbojkarske poti, pred sezono 2016/17, odšel v OK Kamnik. V tamkajšnjemu Calcit Volleyju je igral skupaj s svojim mlajšim bratom, Tončkom in v klubu ostal štiri sezone ter se veselil enega naslova pokalnih prvakov. Sledil je podpis pogodbe z ACH Volleyjem Ljubljana, pri katerem je prebil eno leto in osvojil naslov državnega prvaka. Sezona 2017/18 je bila prva, ki jo je odigral na tujem, in sicer v dresu francoskega prvoligaša Stade Poitevina Poitiersa, nato pa so ga v svoje vrste zvabili pri italijanski Top Volley Latini, za katero je igral tudi brat Tonček. Zadnje tri sezone je Štern igral za grški Foinikas Syros ONEX, s katerim je že osvojil več lovorik. Naš sprejemalec se zdaj seli v nemško prvenstvo, v katerem bo v sezoni 2022/23 igral za Friedriechshafen.

Prvega reprezentančnega uspeha se je slovenski sprejemalec veselil leta 2019, na domačem evropskem prvenstvu, ki ga je Slovenija gostila skupaj s Francijo, Belgijo in Nizozemsko in na katerem so naši odbojkarji osvojili srebrno odličje. Štern je tudi prejemnik državnega odlikovanja Red za zasluge za izjemne dosežke v športu. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju. Slovenski odbojkarji so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspeh slovenske odbojke doslej. 

Matic Videčnik se je rodil leta 1993 v Mariboru in odbojko začel igrati pri Odbojkarskem klubu Svit Slovenska Bistrica, v katerem so prve odbojkarske korake naredili tudi trije drugi reprezentanti, Alen Šket ter Žiga in Tonček Štern.

Kot otrok si je Videčnik želel postati pilot ali učitelj športne vzgoje, a je vesel, da se je odločil za profesionalno odbojkarsko pot. Domači OK Svit je zapustil pred sezono 2015/16, ko je postal član OK Kamnik ter z ekipo Calcit Volleyja osvojil dva naslova pokalnih prvakov. Po dveh sezonah se je jeseni 2017 preselil v ACH Volley Ljubljana, s katerim je nastopal v elitni Ligi prvakov, se veselil treh naslovov državnega prvaka, treh pokalnih lovorik in dveh srednjeevropskih naslovov.

Videčnik, ki se lahko pohvali tudi z izpitom za voznika tovornjaka, je standardni član slovenske izbrane vrste, za katero je že igral že leta 2016 v svetovni ligi, bil pomemben člen nekoliko pomlajene reprezentance v evropski ligi leta 2017, njegove predstave pa smo spremljali tudi na svetovnem prvenstvu leta 2018. Z izbrano vrsto je leta 2019 na domačem evropskem prvenstvu, ki so ga sicer skupaj gostile Francija, Slovenija, Nizozemska in Belgija, osvojil srebrno odličje, za katerega je skupaj s soigralci prejel tudi državno odlikovanje Red za zasluge. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju. 

Gregor Ropret se je rodil leta 1989 v Ljubljani. Njegov prvi klub je bil OK Brezovica, v katerem je ostal do leta 2006. Nato je eno sezono igral za OK Olimpijo, preden je prestopil v svoj prvi profesionalni klub Calcit Volley. V Kamniku je igral od leta 2007 do 2010. Naslednje tri sezone je preživel pri ACH Volley-ju, najuspešnejšemu slovenskemu klubu. Svojemu moštvu je pomagal osvojiti tri naslove državnih prvakov, dva pokalna naslova in dva naslova MEVZA. Od leta 2014 do 2016 je bil član avstrijskega Hypo Tirol Innsbrucka in se veselil enega naslova srednjeevropskih prvakov. Nato je Avstrijo zamenjal za Turčijo, kjer je eno sezono nosil dres Afyona Belediye Yüntas. Eno sezono je preživel tudi v VK ČEZ Karlovarsko in osvojil češko prvenstvo. Pred sezono 2018/2019 se je Ropret preselil v Francijo in za dve sezoni postal član prvoligaša Nantes Rezé Métropole, nato pa se je vrnil v domači ACH Volley Ljubljana. Sezono 2021/22 je odigral v Franciji, kjer je branil barve tamkajšnjega Cambraija, v prihodnji sezoni pa ga bomo spremljali v dresu enega najmočnejših klubov v Evropi, v Perugii.

Ropret je že dolgo član slovenske odbojkarske reprezentance. V državnem dresu je igral že v mlajših kategorijah, največji uspeh pa je dosegel v članski vrsti. Bil je del ekipe, ki je na sredozemskih igrah leta 2009 osvojila bronasto medaljo, največje uspehe pa so Slovenci začeli nizati po letu 2015, ko je Slovenija zmagala v evropski ligi CEV in osvojila še srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. Za ta dosežek je bila naša vrsta nagrajena z najvišjim slovenskim priznanjem za športne dosežke - z Bloudkovo nagrado. Leta 2016 je Slovenija že na svojem prvem nastopu v svetovni ligi zmagala v tretji kakovostni skupini svetovne lige, naslednje leto pa so bili Slovenci nepremagljivi v drugi kakovostni skupini tega tekmovanja. Leta 2018 je slovenska reprezentanca debitirala na svetovnem prvenstvu FIVB in končala na 12. mestu. V letu 2019 pa je Slovenija gostila CEV EuroVolley in se s pariškega finala vrnila s srebrno medaljo. Reprezentanca je bila za ta dosežek odlikovana z državnim odlikovanjem Red za zasluge Republike Slovenije. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju. Slovenski odbojkarji so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspeh slovenske odbojke doslej. 

Poleg odbojke je Ropret ljubitelj tenisa, njegov idol je Roger Federer, za branje pa priporoča avtobiografijo Andreja Agassija Open. Zase pravi, da je bolj nočna ptica kot jutranji človek, včasih pa se težko odpove sladkarijam.

Klemen Čebulj se je rodil leta 1992 v Slovenj Gradcu. Njegova športna pot se je začela leta 2007 v ekipi odbojkarskega kluba Fužinar, v sezoni 2008-2009 pa je prestopil v OK Fram, kjer je ostal dve leti. V članski reprezentanci je prvič nastopil leta 2010, leta 2011 pa je v evropski ligi osvojil bronasto medaljo.

V sezoni 2011-2012 je Čebulj postal član ACH Volleyja, kluba, s katerim je osvojil tako državno prvenstvo kot slovenski pokal. Njegovi nastopi v dresu najuspešnejšega slovenskega kluba niso ostali neprepoznavni. Že v naslednji sezoni je Čebulj podpisal za Altotevere Volley iz San Giustina, v naslednjih dveh sezonah, pa je igral za CMC Ravenna. Še naprej je ostal v Italiji in se pridružil Cucine Lube Civitanovi ter svoji ekipi v letih 2016 in 2017 pomagal osvojiti tretje mesto v ligi prvakov, skupaj z naslovom italijanskih državnih in pokalnih prvakov leta 2017. Čebulj se je nato šesto sezono zapored v Italiji preselil v Powervolley Milano. Igranje za Golden Age v Šanghaju v sezoni 2018-2019 je bila popolnoma nova izkušnja za slovenskega sprejemalca, ki je kariero nadaljeval v Itas Trentinu v sezoni 2019-2020, nato pa se odločil za odhod na Poljsko, kjer igra za Asseco Resovia Rzeszow.

Za Čebulja je bilo leto 2015 zelo uspešno v reprezentančnem dresu, saj je Slovenija zmagala v evropski ligi CEV in osvojila še srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. Za ta dosežek je bila ekipa nagrajena z najvišjim slovenskim priznanjem za športne dosežke - Bloudkovo nagrado. Leta 2016 je Slovenija že v svojem prvem nastopu v svetovni ligi zmagala v tretji kakovostni skupini svetovne lige, naslednje leto pa so bili Slovenci nepremagljivi v drugi kakovostni skupini tega tekmovanja. Leta 2018 je slovenska reprezentanca debitirala na svetovnem prvenstvu FIVB in končala na 12. mestu. V letu 2019 pa je Slovenija gostila CEV EuroVolley in se iz pariškega finala vrnila s srebrno medaljo. Reprezentanca je bila nagrajena tudi z redom za zasluge Republike Slovenije. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju. Slovenski odbojkarji so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspeh slovenske odbojke doslej. 

Na odbojkarskem igrišču je najboljši slovenski odbojkar v letih 2019 in 2020 najbolj znan po izjemnem odrivu in močnem napadu, poleg odbojke pa je Čebulj tudi velik ljubitelj psov in mačk, med drugim ima tudi brezdlako mačko pasme sfinga.

Rok Možič se je rodil leta 2002 v Mariboru, kjer je v tamkajšnjem OK Merkurju naredil tudi prve odbojkarske korake ter tako sledil poti svojega očeta Petra in mame Mojce, nekdanjih slovenskih reprezentantov. Od sezone 2018/19 je član članske ekipe mariborske vrste, s katero je v sezoni 2020/21 osvojil tudi naslov državnih prvakov, prvi po tridesetih letih. V sezoni 2021/22 se je Možič prvič preizkusil v tujini, v močnem italijanskem prvenstvu, kjer je v dresu Verone postal napadalec z največ doseženimi točkami v rednem delu tekmovanja. V Veroni ga bomo spremljali tudi v prihodnje. 

Možič ob dvoranski odbojki uspešno igra tudi v odbojki na mivki. Lahko se pohvali z več naslovi državnega prvaka v različnih starostnih kategorijah, leta 2019 pa je v paru z Rokom Bračkom osvojil tudi srebrno odličje na evropskem prvenstvu do 18 let, dve leti kasneje pa sta naša odbojkarja postala še evropska prvaka do 20 let.

S slovenski reprezentanco do 17 let se je veselil naslova srednjeevropski prvakov, najmlajši član slovenske izbrane vrste pa ima tudi že nekaj izkušenj z nastopi za člansko reprezentanco, s katero je leta 2020 igral na kvalifikacijah za olimpijske igre. Prvi nastop v elitni ligi narodov v Riminiju leta 2021 je slovenska vrsta zaključila na visokem 4. mestu, na evropskem prvenstvu na Češkem in Poljskem pa je posegla po še tretjem srebrnem odličju. Slovenski odbojkarji so navdušili tudi leta 2022, ko so na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj gostili Slovenija in Poljska, osvojili 4. mesto in tako zabeželili največji uspeh slovenske odbojke doslej. 

Kljub mladosti se Možič že lahko pohvali z lastno blagovno znamko, RM9, s svojo spletno stranjo in tudi z odbojkarskim kampom.

Nik Mujanovič je za odbojkarsko žogo poprijel v Kamniku, od koder tudi prihaja in prve nastope na odbojkarskih tekmovanjih zabeležil v mini selekciji tamkajšnjega Calcit Volleyja, katerega član ostaja tudi v prihodnje. Že v sezoni 2018/19, ko je bil star komaj 14 let, je zabeležil prve nastope v drugoligaški konkurenci slovenskega prvenstva, v sezoni 2020/21 pa smo ga občasno že videli igrati v udarni zasedbi kamniškega kluba. Nanj so v klubu resno računali tudi v sezoni 2021/22, kjer je v Sportklub prvi odbojkarski ligi dobil veliko priložnosti za dokazovanje.

Nik je že v mladih slovenskih reprezentancah dokazal, da je pred njim svetla prihodnost. Njegov talent je prepoznal tudi selektor slovenske članske izbrane vrste Mark Lebedew in ga pred sezono 2022 povabil na priprave. Nik je v članskem dresu že odigral prve pripravljalne tekme, na uradni nastop pa obetavni korektor še čaka.

Gregor Pernuš se je rodil leta 1999 v Kranju in svojo odbojkarsko pot začel v vrstah tamkajšnjega OK Triglava. Trenerji so hitro opazili njegov talent, zato je kmalu dobil priložnost za dokazovanje v članski zasedbi. V sezoni 2020/21 je podpisal pogodbo z najuspešnejšim slovenskim klubom, ACH Volleyjem Ljubljana in z ekipo igral v elitni Ligi prvakov, osvojil pa je tudi naslov srednjeevropskega prvaka, v sezoni 2021/22 pa je z najboljšim slovenskim klubom prišel do trojne krone, v državnem prvenstvu, pokalnem tekmovanju in srednjeevropski ligi.

Pernuš, ki je za reprezentanco prvič igral leta 2021 v elitni ligi narodov v Riminiju, bo v prihodnji sezoni član OK Merkur Maribor. 

Janž Janez Kržič je prve odbojkarske korake naredil v ŠD Brezovica, v katerem je igral za vse mlajše kategoriji, od mini odbojke do mladincev in s soigralci nizal lepe rezultate. Po sezoni 2020/21, v kateri je z ekipo Špan Brezovica nastopal v 1B. Državni odbojkarski ligi, se je preselil v vrste takrat aktualnega državnega prvaka, OK Merkur Maribora, v katerem kot eden najpomembnejših členov ostaja tudi v prihodnje. Z mariborsko vrsto je v sezoni 2021/22 igral tudi v elitni Ligi prvakov.

Janž je vidno vlogo igral tudi v mladih slovenskih reprezentancah, leta 2022 pa je prvič prejel vabilo v člansko izbrano vrsto. V slovenskem dresu je pod vodstvom Marka Lebedewa že odigral prve pripravljalne tekme, na uradni nastop pa obetavni srednji bloker še čaka. 

Črtomir Bošnjak je odbojkarsko pot začel na Brezovici pri Ljubljani in za tamkajšnje Športno društvo Brezovica igral vse do konca sezone 2016/17, nazadnje kot mladinec. Pred sezono 2017/18 je prestopil v kranjski Triglav in se že kot 17-letnik preizkusil v prvoligaški konkurenci in bil zatem eden pomembnejših členov moštva Hiša na kolesih Triglav. Njegove predstave je opazil ljubljanski ACH Volley in ga pred sezono 2020/21 zvabil v svoje vrste, v letošnji sezoni pa je branil barve še enega ljubljanskega prvoligaša, ekipe Črnuč. 

Bošnjak, ki se je leta 2019 izkazal tudi na peščeni podlagi, saj sta z Rokom Možičem na svetovnem prvenstvu do 19 let na Tajskem osvojila 5. mesto in s tem dosegla enega najboljših slovenskih rezultatov v odbojki na mivki doslej, je leta 2022 prvič prejel tudi vabilo v slovensko člansko reprezentanco pod vodstvom Marka Lebedewa, dres izbrane vrste pa je na uradni tekmi prvič oblekel 8. junija na tekmi elitne Lige narodov proti ZDA. Mladega sprejemalca s Slovenijo poleg nastopov v VNL čakajo še priprave na svetovno prvenstvo v Sloveniji in na Poljskem.

Jure Okroglič je prve odbojkarske korake naredil v domačem Kanalu, v tamkajšnjem OK Salonit Anhovo in hitro pokazal svoj talent. V klubskem dresu je igral od prvih tekem v kategoriji mini odbojke pa do prve sezone v članski konkurenci (2010/11), ko je bil še starejši deček. V udarni zasedbi Salonita smo ga prvič lahko spremljali v sezoni 2012/13, matični klub pa je zapustil po sezoni 2015/16 in se preselil h kamniškemu Calcit Volleyju. Po dveh sezonah si ga je v svojih vrstah zaželel najuspešnejši slovenski klub, ACH Volley Ljubljana, s katerim je osvojil vrsto lovorik in igral tudi v elitni Ligi prvakov.

Okroglič je po uspešni sezoni 2021/22, v kateri je z ACH Volleyjem osvojil tri lovorike, prejel vabilo selektorja članske reprezentance Marka Lebedewa, že prej pa je bil član mladih slovenskih reprezentanc, s katerimi je med drugim osvojil 7. mesto na svetovnem prvenstvu do 21 let in 4. mesto na evropskem prvenstvu do 20 let. V članski izbrani vrsti je debitiral 8. junija 2022 v Braziliji, kjer se je Slovenija v Ligi narodov pomerila z ZDA.