Uradni začetnik odbojke je bil William G. Morgan, profesor športne vzgoje na gimnaziji YMCA Holyoke v ZDA. Leta 1895 je Morgan med seboj povezal osnovne prvine tenisa in rokometa ter razvil igro, ki jo je sprva poimenoval "mintonette". Ta čas je bil izredno ploden za razvoj ekipnih športnih panog, saj je približno v istem obdobju in na istem območju ZDA nastala tudi košarka.

Morgan je želel ustvariti preprosto igro, ki bi bila primerna za večino ljudi, ne glede na njihove sposobnosti, spol ali starost, in ki bi jo bilo mogoče igrati skoraj povsod. Želel je ustvariti igro, ki ne bi zahtevala veliko drage opreme. Njegova različica odbojke je bila videti tako, da so igralci žogo lovili in metali čez mrežo in je niso odbijali z roko, kot to počno danes. Minilo je več let, preden je odbojka dobila svojo današnjo podobo. Kljub temu pa je odbojka že leta 1896, samo leto dni po prvi predstavitvi, dobila tudi prva pravila, ki jih je napisal prav njen idejni oče, skupaj z dvema prijateljema. Ustvarili so torej osnovni koncept igre z desetimi pravili.

ZGODOVINA DVORANSKE ODBOJKE

Morgan je odbojko prvič uradno predstavil na konferenci YMCA v Springfieldu. Odbojko je predstavil kot dvoranski šport, ki pa se ga lahko igra tudi na prostem. Po prikazu igre je profesor Alfred T. Halstead predlagal, da se igro »mintonette« preimenuje v Volley Ball in takšno ime je ostalo v uporabi vse do leta 1952, ko so na ameriški odbojkarski zvezi USVBA sprejeli odločitev, da ime združijo v eno samo besedo- volleyball oz. slovensko odbojka. Beseda izhaja iz glagola biti (bijem) oziroma odbijati.

V ZDA se je odbojka hitro prijela kot rekreativna igra in zabava. Igrali so jo v dvoranah, na zelenicah, plažah, kot igro mešanih ekip in parov. Odbojka je tako zajela vse družbene skupine prebivalcev. Do leta 1916 naj bi se z odbojko v ZDA ukvarjalo že 200.000 ljudi. Leta 1900 je Kanada postala prva tuja država, ki je vpeljala odbojko, sledili so Filipini, Japonska, Kitajska, Burma, Indija in Mehika, takoj zatem še številne druge države. Iz ZDA se je odbojka bliskovito razširila po vsem svetu. Ponekod so jo sicer igrali po svojih pravilih, predvsem zato, da je bila lahko udeležba na eni tekmi številčnejša (npr. v Aziji odbojka 16:16 in 9:9). Leta 1916 sta YMCA in NCAA izdali prva uradna pravila igre, ki so pripomogla k hitri rasti priljubljenosti odbojke po vsem svetu.

V Evropo so odbojko prinesli ameriški vojaki med prvo svetovno vojno. Najprej so jo igrali v Franciji in Italiji, a se je kmalu razširila in postala nadvse priljubljena predvsem na Češkoslovaškem, Poljskem in v Sovjetski zvezi. V Jugoslavijo so jo prinesli Francozi, leta 1918.

Leta 1916 so ocenili, da je po svetu že 250.000 igralcev odbojke. Zaradi njene naraščajoče priljubljenosti in hitre širitve je bilo treba razmišljati tudi o ustanovitvi mednarodne zveze, ki bi skrbela za pravila in omogočala tekmovanja na mednarodni ravni. Do tedaj se je odbojka namreč igrala bolj ali manj rekreativno in pretežno znotraj državnih lig posameznih držav. Načrte za ustanovitev mednarodne zveze sta začasno preprečili obe svetovni vojni, po drugi svetovni vojni pa je bila končno ustanovljena Mednarodna odbojkarska zveza (Federation International de Volleyball – FIVB) s sedežem v Parizu, ki je najbolj zaslužna za nadaljnji razvoj odbojke po drugi svetovni vojni.

Za uradni datum začetka mednarodnih tekmovanj v odbojki sicer štejemo športne igre Daljnega vzhoda leta 1913 v Manili. Prva leta sta v odbojki prevladovali Rusija in Češkoslovaška. Prvo evropsko prvenstvo v odbojki je bilo leta 1948 v Rimu in prvo svetovno prvenstvo v odbojki za moške leta 1949 v Pragi. Leta 1952 se je odvilo tudi prvo žensko svetovno prvenstvo v Moskvi, kjer je prav tako dominirala Rusija in svojo prevlado nad ostalimi državami ohranjala celo desetletje. Leta 1957 so odbojko uvrstili tudi v program olimpijskih iger, prvič pa so jo igrali na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964.

Odbojko so v Slovenijo v začetku 20. let prejšnjega stoletja prinesli češki sokoli. Začetki slovenske odbojke tako segajo v leto 1924, ko so jo prvič vadili v telovadnici Sokol Maribor – Matica. Vse do druge svetovne vojne so pri nas igrali odbojko samo v sokolskih organizacijah, šele po drugi svetovni vojni in ravno po zaslugi sokolskih društev, pa se je pri nas odbojka začela bliskovito razvijati in širiti po vseh večjih mestih v Sloveniji.

Leta 1949 je bila ustanovljena Odbojkarska zveza Jugoslavije in leta 1952 tudi Odbojkarska zveza Slovenije. Nastajatiso začeli tudi številni samostojni odbojkarski klubi po vsej Sloveniji. 

Odbojka je postajala vedno bolj tekmovalen šport z vedno večjim številom udeležencev in je v tem trenutku tudi najštevilčnejša športna panoga na svetu, po številu odbojkarskih zvez, članic FIVB, celo pred nogometom. Tudi sicer ima odbojka po svetu izjemno veliko privržencev in je za nogometom druga najbolj priljubljena športna panoga. Za svetovne odbojkarske velesile veljajo Rusija, Brazilija, ZDA, Italija, Poljska, Francija, Kanada, Argentina, Nizozemska, Kitajska, Japonska, Srbija, Nemčija in vse bolj tudi Avstralija, med najboljše na svetu pa se v zadnjih letih uvršča tudi Slovenija.

ZGODOVINA ODBOJKE NA MIVKI
1915 - 1945 
1946-1991 
1991-2016 
2017- 

ZGODOVINA ODBOJKE SEDE

Začetki odbojke sede segajo na Nizozemsko, kjer se je leta 1956 pojavila kot kombinacija odbojke in »sitzball-a«, nemškega športa brez mreže, a s sedečimi igralci. Sprva se je »stoječa odbojka« (za športnike z gibalnimi motnjami in se lahko igra stoje) pojavila na paraolimpijskih igrah v Torontu leta 1976, a samo s promocijsko tekmo. Že čez 4 leta, leta 1980, pa je v Arnhemu stoječa odbojka, skupaj z odbojko sede, uradno postala del paraolimpijskega programa. Prvo zlato medaljo v odbojki sede so osvojili Nizozemci, v stoječi odbojki pa je zlato pripadlo Izraelu. V Arnhemu je v odbojki sede tekmovalo 7 držav, v odbojki pa 5.

Leta 2004 se je v Atenah v odbojki sede pomerilo tudi 6 ženskih ekip, medtem ko je bila stoječa odbojka za moške odstranjena s programa. Od takrat so Kitajke kar trikrat osvojile zlato, v Riu pa so bile boljše odbojkarice Združenih držav Amerike. V moški konkurenci se Iran ter Bosna in Hercegovina izmenjujeta na 1. in 2. mestu vse od Sydneyja leta 2000. Iranci dominirajo v tem športu, saj so od olimpijskih iger v Seulu 1988 osvojili kar 6 zlatih medalj in 1 srebrno, Bosna in Hercegovina pa je osvojila svoje prvo zlato leta 2004 v Atenah. Po olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu je bil ustanovljen program VolleySLIDE za spodbujanje razvoja športa po svetu in zagotavljanje platforme za povezanost skupnosti odbojke sede.

Odbojka sede se igra v približno 60 državah. Na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu je tekmovalo 8 moških in 8 ženskih ekip, v katerih je sodelovalo kar 192 športnikov.

ZGODOVINA ODBOJKE NA SNEGU

Odbojko na snegu ima že več kot stoletno tradicijo, so so jo v ZDA igrali že leta 1910. Glede na podatke Evropske odbojkarske konfederacije (CEV) odbojka na snegu na evropskih tleh izvira iz Rusije. Prvo dostopno slikovno gradivo izhaja iz leta 1955, fotografije pa prikazujejo tekmovanje v odbojki na snegu, ki se je kot variacija dvoranske odbojke odvijalo v okolici Moskve. Eden od igralcev na fotografijah je Vitali Kovalenko, ki je z odbojkarsko reprezentanco takratne Sovjetske zveze na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964, na katerih se je odbojka predstavila prvič, osvojil zlato odličje. Odbojko na snegu so v tem obdobju igrali tudi v Avstriji in Švici.

Prvo neuradno tekmovanje v odbojki na snegu je potekalo v Rusiji, in sicer leta 1996, o čemur pričajo fotografije, ki jih je posnel Vjačeslav Jegorov. Sledili sta tekmovanji v avstrijskem Kreischbergu leta 1997 in 1998. Desetletje kasneje, leta 2008, so v  avstrijskem smučarskem središču Wagrain-Kleinarl na pobudo dveh mladeničev, Martina Kaswurma in Veita Manningerja, ki sta prvo igrišče postavila na nadmorski višini 1850 metrov, izpeljali prve neuradne mednarodne turnirje. Leta 2009 se je v Avstriji odvijala tudi prva serija turnirjev v odbojki na snegu imenovana Snow Volleyball Tour. Ta se je do leta 2013 razširila še v sosednje države, v Švico in Italijo. Odbojka na snegu se je še naprej razvijala tudi v Rusiji, kjer so v sklopu olimpijskih iger v Sočiju leta 2014 odigrali promocijski turnir na nadmorski višini 2800 metrov.

Pomemben korak za nadaljnji razvoj odbojke na snegu je bila odločitev CEV, da odbojko na snegu oktobra leta 2015 prizna kot uradno športno panogo. Že pred tem je leta 2011 to storila avstrijska odbojkarska zveza, za enak korak pa se je leta 2016 odločilo še rusko ministrstvo za šport. Prvi turnirji evropske serije v odbojki na snegu CEV Snow Volleyball European Tour so bili pod okriljem CEV izpeljani leta 2016 na Češkem, v Avstriji in Italiji, prvo uradno državno prvenstvo pa je leta 2017 v Sočiju izvedla Rusija. Doslej je evropska serija gostovala še v Turčiji, Švici, Sloveniji, Lihtenštajnu in Gruziji. Na turnirjih so uspešno nastopale tudi slovenske ekipe in osvajale odličja, na snežni podlagi pa so se najbolj izkazali Danijel Pokeršnik, Tadej Boženk, Anže Bahč, Denis Robida, Jernej Vrhunc, Matevž Berk, Tomislav Šmuc in Jernej Potočnik. Prvo evropsko prvenstvo v odbojki na snegu je leta 2018 gostil avstrijski Wagrain-Kleinarl, naslova evropskih prvakov pa sta pripadla Rusoma Ruslanu Dajanovu in Tarasu Miškivu ter Litovkama Ieva Dumbauskaite in Moniki Povilaityte. Slovenska predstavnika Tadej Boženk in Anže Bahč sta osvojila 5. mesto, Bernarda Baron in Manica Bulc sta bili 17.

Pred zimsko sezono 2019 se je Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) odločila za spremembo formata tekmovanja. Namesto formata dveh igralcem proti dvema se je odbojka na snegu po novem igrala v formatu treh igralcem proti trem, vsaka ekipa pa ima pravico tudi do rezervnega igralca oz. igralke. Prvim turnirjem pod okriljem FIVB smo bili v okviru svetovne serije FIVB Snow Volleyball World Tour sicer priča leta 2019 v Avstriji, Italiji in Argentini. Že leto pred tem je FIVB, katere dolgoročni cilj je, da odbojka na snegu postane olimpijska panoga, odbojko na snegu kot uradno športno panogo z ekshibicijsko tekmo predstavila v času zimskih olimpijskih iger v južnokorejskem Pjongčangu. Nadaljnji razvoj odbojke na snegu sta močno zavrla pandemija Covid-19 in rušilni potres v Turčiji, ki je v zadnjih letih veljala za eno gonilnih sil odbojke na snegu.

V Sloveniji ima odbojka na snegu že kar nekaj tradicije. Prvi turnir v odbojki na snegu se je v organizaciji agencije Promina Sport in idejnih vodij Karmen Jakob Logar in Urbana Satlerja odvil leta 2011 na Rogli, v naslednjih letih pa so sledili še turnirji na Pokljuki, Krvavcu in v Kranjski Gori. Odbojkarska zveza Slovenije je tudi na področju odbojke na snegu hitro sledila usmeritvam CEV in že leta 2017 v Slovenijo pripeljala turnir evropske serije. Gostila ga je Kranjska Gora, z zmago pa sta se izkazala Tadej Boženk in Danijel Pokeršnik. Leta 2018 smo turnir evropske serije v Kranjski Gori spremljali še enkrat, najboljši Slovenki sta bili Manica Bulc in Bernarda Baron na 7. mestu.

Prvo državno prvenstvo je OZS organizirala leta 2018 v Žireh, naslova državnih prvakov sta šla v roke Anžetu Bahču in Tadeju Boženku ter Bernardi Baron in Meti Grbec. Leto kasneje so se odbojkarji in odbojkarice med seboj merili na Krvavcu, takrat že po prenovljenem formatu. Zlato odličje so osvojili Anže Bahč, Tadej Boženk in Denis Robida ter Živa Griljc, Katarina Mehle in Tia Grgičević. Državno prvenstvo smo zaradi pandemije Covid-19 in pomanjkanja snega doslej spremljali le trikrat, nazadnje marca 2023 na Krvavcu.